Izziv #2: Pomembna spletna/nespletna izkušnja
Predvideva se, da bodo muzeji prihodnosti ustvarjalno združevali svoje fizične in digitalne prostore ter tako omogočali boljšo dostopnost in uporabo svojih zbirk. Muzej sodobne umetnosti Metelkova išče nove načine dostopa do muzejskih zbirk in njihove uporabe, ki bi presegli preprosti koncept digitalnega iskalnika po zbirki na podlagi bogatih količin metapodatkov. Izziv projekta je, kako odpreti digitalne podatke; ne samo kot raziskovalne informacije, ampak kot fizično izkušnjo, z namenom spodbujanja uporabe in razumevanja arhivov in zbirk javnosti.
Zbirke znanj
Zbirke znanj so instalacija oziroma »arhiv, ki ga je mogoče predvajati«. Nastale so v sodelovanju z Začasnim slovenskim plesnim arhivom Roka Vevarja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova +MSUM. Projekt obiskovalcem omogoča, da do arhiva dostopajo s svojimi gibi, s čimer prispevajo k njegovi vsebini.
Namesto prostora, ki v osnovi temelji na priklicu informacij, se arhiv z instalacijo spremeni v prostor proizvodnje znanja, ki razstavi svoje dokumente, tehnologije in institucionalne okvire ter jih mobilizira v nove kompozicije. Instalacija Zbirke znanj v duhu sodobnega plesa razbije notranjo logiko arhiva tako, da osvobodi emancipacijsko moč gibanja, kar razkraja zgodovinopisne strukture in omogoča porajanje alternativnega spoznanja.
Cyrus Clarke (Francija) je umetnik, oblikovalec in tehnolog, ki deluje v okviru oblikovalskega kolektiva Supercute Collective of Interaction Designers. Študiral je na univerzi v Nottinghamu, magistriral pa na köbenhavnskem inštitutu za interaktivno oblikovanje. Sodeluje pri več projektih, med drugim je razvil igro, prek katere se lahko laična javnost seznani s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov.
http://cyrus.website/
Giulia Cordin (Italija) je grafična oblikovalka, ki se ukvarja predvsem s komunikacijo in grafičnim oblikovanjem tiskovin. Diplomirala je na svobodni univerzi v Bolzanu, magistrirala pa na inštitutu ISIA v Urbinu. Je doktorska kandidatka na področju kulture vmesnikov na univerzi za umetnost in oblikovanje v Linzu. Od leta 2018 je članica uredniškega odbora revije Progetto Grafico, ki je vodilna italijanska revija o kulturi grafičnega oblikovanja.
www.giuliacordin.com
Juliana Lewis (Danska) je oblikovalka interakcij in izkušenj. Študirala je na univerzi Columbia, doktorirala pa iz filozofije na univerzi Vanderbilt. Je članica oblikovalskega kolektiva Supercute Collective of Interaction Designers, kot oblikovalka digitalnih izkušenj in interakcij pa je zaposlena v prirodoslovnem muzeju Danske.
https://www.julianalewis.work/
Luigi Savio (Italija) je študiral arhitekturo na politehnični univerzi v Milanu. Od leta 2015 sodeluje v kuratorskem projektu theTomorrow, ki sta ga ustanovila Stefano Boeri in Pierpaolo Tamburelli. Trenutno v sodelovanju s studiom Folder v Milanu oblikuje scenografijo na temo Broken Nature (Zlomljena narava) v okviru 22. trienala oblikovanja v Milanu.
https://abnormalstory.com/
Monika Seyfried (Poljska) je na likovni akademiji v Varšavi študirala avdiovizualne medije, na köbenhavnskem inštitutu za interaktivno oblikovanje pa je pridobila magisterij iz interaktivnega oblikovanja. Je tudi članica oblikovalskega kolektiva Supercute Collective of Interaction Designers, trenutno pa je kot oblikovalka interakcij zaposlena na raziskovalnem oddelku inštituta za interaktivno oblikovanje v Köbenhavnu.
http://www.monikaseyfried.com
Projektni vodja:
Matevž Straus (Slovenija) je vodja projektov v podjetju Arctur. Je magister urbanih študij in magister tržnih komunikacij, pred tem pa je diplomiral iz analitične sociologije. Zadnjih pet let deluje na presečišču kulturne dediščine in inovacij.
Arhitekt Paolo Patelli deluje na področjih oblikovanja, umetniškega in akademskega raziskovanja ter poučevanja. Je izredni predavatelj na Akademiji za oblikovanje v Eindhovnu (»Places and Traces«) ter predavatelj na Akademiji Willema de Kooninga v Rotterdamu. Doktoriral je na Politehniki v Milanu. V letu 2017/18 je bil gostujoči umetnik na Akademiji Jana van Eycka v Maastrichtu. Živi in dela med Amsterdamom in Italijo, z razstavami, predavanji in publikacijami pa je dejaven na mednarodnem področju.
Ida Hiršenfelder (1977) je arhivistka in zvočna umetnica. Zaposlena je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), ukvarja pa se s projekti, povezanimi z digitalnimi arhivi: je koordinatorka in urednica Mrežnega muzeja, repozitorija sodobne AV-umetnosti, članica uredniškega odbora platforme L'Internationale Online in sokustosinja Slovarja skupnega znanja. Pred tem (2007–2013) je bila digitalna arhivistka pri Zavodu za sodobno umetnost (SCCA-Ljubljana). Ukvarja se s temami, kot so medijska arheologija, časovnost ter arhivi in njihovo izginevanje.
Moderna galerija je nacionalni muzej, ki deluje na področju dveh vsebinskih sklopov – moderne in sodobne umetnosti. Ustanovljena je bila leta 1948 kot muzej moderne umetnosti. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je postajala vse bolj aktivna povezovalka lokalnega prostora z mednarodnim, še zlasti srednje- in vzhodnoevropskim kontekstom. Od leta 2011 Moderna galerija deluje na dveh lokacijah, v matični hiši Moderne galerije (MG+) v središču mesta in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), ki domuje v obnovljenih prostorih nekdanje vojašnice. Koncept muzeja, za kakršnega se zavzema Moderna galerija, sledi lastni poti in se upira obstoječim hegemonim modelom. V prelomnih devetdesetih letih Moderna galerija ni hotela postati postmoderni muzej senzacij in intenzivnih doživetij; na pragu novega tisočletja je že razvila koncept muzeja umetnosti, ki zagovarja pluralnost narativov in prioritete lokalnih prostorov, ki z lastnim simbolnim kapitalom vstopajo v enakovredne dialoge z drugimi prostori.
