BIO 26| Pogovori #1#2 #3 #4
BIO 26| Pogovori so serija dinamičnih okroglih miz, kjer povabljeni gosti iz različnih strok – znanost, filozofija, novinarstvo, politika in oblikovanje – razglabljajo o kompleksih temah letošnjega bienala oblikovanja. Pogovor sestavljata dva dela po 30 minut, ki ga vodita kustosa bienala, Thomas Geisler in Aline Lara Rezende, na koncu pa je beseda dana publiki. Pridružite se nam in podajte svojo perspektivo o problemih, s katerimi se soočamo danes.
Pogovori potekajo v angleškem jeziku.
Pretekli pogovori:
BIO 26| Pogovor #4: Modrost
Zadnji v seriji BIO 26| Pogovorov se bo osredotočil na modrost in oblikovanje. Modrost se nahaja na vrhu PIZM piramide, ki jo vzpostavil Russell L. Ackoff in služi kot baza za strukturo celotnega bienala. V kontekstu BIO 26| Skupno znanje je »modrost« označena kot uporaba podatkov, informacij in vsega znanja, ki ga potrebujemo za sprejemanje boljših odločitev glede narave in naše okolice, pri čemer si postavljamo pomembna vprašanja, sprejemamo sistematično razmišljanje in kompleksnost, razumemo potrebo interdisciplinarnosti, da se ustvarja in razvija, upoštevamo celotno sliko kot podrobnosti ter se definiramo kot odgovorni in angažirani državljani. Kakšno vlogo ima pri tem oblikovanje?
V prvem delu pogovora bo tema oblikovanje v času krize. Paola Antonelli, višja kustosinja v MoMi, se bo javila iz New Yorka in spregovorila o svoji zadnji razstavi, Strta narava, in o novi skovanki – obnovitveno oblikovanje – ki daje možnost za diskusijo o perečih temah našega časa: informacijah, klimatskih spremembah, družbenih krivicah, pri čemer je oblikovanje lahko sredstvo in strategija, ki se odkrito loti teh problemov.
V drugem delu pogovora se bomo lotili vprašanja oblikovanja kot politične aktivnosti in demokratičnega orodja. V diskusiji bo sodelovala Alice Rawsthorn, avtorica knjige »Design as an Attitude«, kjer raziskuje, kako oblikovalci uporabljajo svoje znanje, domiselnost in iznajdljivost v prizadevanju za družbenimi, političnimi in ekološkimi cilji, ki osvobajajo oblikovanje iz njegove komercialne vloge. Pri tem se bodo z Matevžem Čelikom Vidmarjem, direktorjem MAO, ter arhitektko Tino Gregorič, navezali tudi na primer BIO ter vprašanje, kakšen je njegov vpliv ter vpliv eksperimentalnega oblikovanja, ki se prek njega oblikuje, na lokalno sceno.
»Modrost« vsebuje lastnost, ki jo veže z izkustvenim znanjem za uporabo pri moralnih sodbah. Glede modrosti obstaja tudi nekakšna celovitost, kar pomeni, da se je ne najde v razpršenih drobcih znanja, temveč v poglobljenem razumevanju soodvisnosti in medsebojne povezanosti na določenem območju usposobljenosti. To je torej perspektiva od zgoraj, ki kaže, kako se vse med seboj ujema. Ali oblikovanje kot praksa postaja bolj modra v 21. stoletju? Kakšna je vloga oblikovanja pri lajšanju kriz, oglaševanju demokracije in ustvarjanju okolja za angažirane državljane?
Lokacija:
Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Rusjanov trg 7
Tretji dogodek v seriji BIO 26| Pogovori se osredotoča na več ključnih vprašanj v zvezi s podatki. V času, ko se v družbi proizvaja in nabira več podatkov, kot smo jih sposobni obdelati, ter se slepo zanašamo na algoritme pri sprejemanju pomembnih odločitev, od dostopa do posojil in univerz, do zdravstvenega varstva, pravosodja ali trga dela, je skrajni čas, da se ustavimo in razmislimo, kako podatki vplivajo na naše življenje. Počasi šele začenjamo razumeti moč, nevarnosti in koristi množičnih podatkov ter kako njihova uporaba in zloraba ustvarjata zelo strupeno okolje za demokracijo in naše družbeno-ekonomske ekosisteme. Po drugi strani pa so njihove koristi tudi neizmerne in občutene v vseh vidikih naših življenj in kreativnega ustvarjanja. Vprašanje torej ostaja: ali so podatki lepotica ali zver digitalne dobe?
V prvem delu pogovora se bomo z gostoma Livio Nolasco-Rózsás in Kimom Albrechtom osredotočili na podatke, moč, nadzor in suverenost. Kako ustvariti ravnovesje med dvojci varnost – avtonomija, brezplačne spletne storitve – zaščita osebnih podatkov, zasebnost podatkov – odprtokodna oprema, v svetu, ki temelji na podatkih? V drugem delu pogovora pa bomo s Saro Božanić in Vladanom Jolerjem obravnavali prihodnje možnosti in alternativne perspektive vseprisotne in nepogrešljive prisotnosti algoritmov in podatkov v naših življenjih. Na kakšen način umetniki, oblikovalci in pisci v tesnem sodelovanju z znanstveniki ugibajo in ponujajo kritični vpogled in napotke, kako ravnati s podatki in o njih razmišljati?
Lokacija:
Podhod Ajdovščina, Ljubljana
BIO 26| Pogovor #2: Informacije
Drugi dogodek v seriji BIO 26| Pogovori se je usmeril na vprašanja o informacijah in njihovem položaju v digitalni dobi, kako te spremembe vplivajo na nas in kaj lahko mi storimo glede tega. Pri prvem delu pogovora smo se lotili vprašanj glede novinarstva in medijske kredibilnosti, lažnih novic ter načina, kako oblikovanje vpliva na sprejemanje in proizvajanje novice. Drugi del pa se je usmeril v informacijsko etiko, online in offline aktivizem, spremembe v digitalni dobi in komodifikacijo informacij. Je informacija javna pravica ali dragocena dobrina? Kadar so informacije ogrožene, kaj je še na kocki?
Gosta prvega dela sta bila Angelique Spaninks, direktorica galerije MU v Eindhovnu, ter Aljaž Vindiš, informacijski oblikovalec in trenutno vodja oblikovanja za 3fs. V drugem delu pa sta se moderatorjema pridružila Katarina Bulatović, pomočnica urednice na portalu Razkrinkavanje.si, in dr. Aleš Pustovrh, član strokovnega sveta BIO ter soustanovitelj podjetniškega pospeševalnika ABC.
Lokacija:
Podhod Ajdovščina, Ljubljana
BIO 26| Pogovor #1: Kriza informacij & Znanje
Na prvem v seriji pogovorov, naslovljenem Informacijska kriza in znanje, sta kustos Thomas Geisler in asistentka kustosa Aline Lara Rezende gostila člane strokovnega sveta BIO Amelie Klein, Deyana Sudjica in Majo Vardjan, mentorja oblikovanja BIO 26 Paola Patellija, ter arhitekta Aljošo Deklevo.
Lokacija:
Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Rusjanov trg 7, Ljubljana