Resnice in laži

Orson Welles je svoj zadnji film Resnice in laži režiral leta 1973. Bil je tudi soavtor scenarija in eden od protagonistov filma, v katerem pripoveduje zgodbo o karieri profesionalnega ponarejevalca umetnin Elmyra de Horyja in se ironično sprašuje o resnični vrednosti umetnin. Film je dokumentarec in filmski esej obenem, z izvirnimi posnetki razvpitega ponarejevalca in njegovega biografa Clifforda Irvinga, ki je bil zaradi lažne biografije o Howardu Hughesu tudi sam v središču pozornosti. Tu so še intervjuji z ljudmi, ki so pri ponarejanju prav tako sodelovali, in lažni prizori, s katerimi je avtor dosegel iluzijo, da so bili posneti v realnem času. Welles s filmom Resnice in laži raziskuje umetnost ponarejanja in avtorstva kot še nihče pred njim; giblje se na poroznih mejah med resničnostjo in lažnimi informacijami, umetnostjo in ponaredkom, strokovnjakom in tistim, ki se pretvarja, da je nekaj, kar ni.