Od podatkov k modrosti

Članek Od podatkov k modrosti je bil objavljen leta 1989 v reviji Journal of Applied Systems Analysis, prvič pa je bil predstavljen leta 1988 v Ackoffovem govoru, ki ga je imel kot predsednik društva International Society for General Systems Research. V članku je formuliral model, ki je danes vsesplošno znan kot hierarhija podatki–informacije–znanje–modrost (PIZM). Članek je pomemben, ker je vizualiziral piramidno strukturo, znano kot piramida PIZM oziroma hierarhija znanja, ki pojasnjuje strukturna in funkcionalna razmerja med podatki, informacijami, znanjem in modrostjo. Ackoff trdi: »Podatek je neobdelan. Preprosto je in onkraj svojega obstoja (v in po sebi) nima pomena. Obstaja lahko v kakršnikoli, uporabni ali neuporabni, obliki. Sam po sebi nima pomena,« medtem ko »je informacija podatek, ki je z relacijsko povezavo dobil pomen. Ta ‚pomen‘ je lahko uporaben ali pa ne. … Znanje je ustrezna zbirka informacij, zbrana tako, da ima uporaben namen. Znanje je determinističen proces. Ko si ljudje ˝zapomnijo˝ informacije, pridobijo znanje.« To znanje je zanje koristno, a samo po sebi ne zagotavlja sposobnosti povezovanja, ki bi jim omogočala, da bi na podlagi naučenega razbirali novo znanje.« Na vrh piramide je zato postavljena modrost.

Naše notranje prepričanje nam pravi, da lahko s podatki ustvarjamo informacije, z informacijami znanje in z znanjem modrost. Sistem hierarhije znanja PIZM služi kot osnova, ki daje strukturo osrednji razstavi bienala BIO 26| Skupno znanje, njegovim naročenim projektom, katalogu in programom za javnost.