Škatla znanja

Isaacsova Škatla znanja je lesena kocka s štirimetrskimi stranicami, opremljena s štiriindvajsetimi diaprojektorji in predvajalniki zvoka. Isaacs jo je prvič postavil leta 1962 s svojimi študenti na chicaškem inštitutu za oblikovanje pri Inštitutu za tehnologijo v Illinoisu kot izziv in alternativo tradicionalnim metodam učenja. S to potopitveno instalacijo je želel preoblikovati informacije tako, da je gledalca izpostavil neprekinjenemu toku predvajanih podob, podatkov, zvokov in svetlobe. V nekem intervjuju je povedal: »Deloma je bil pri tem naš namen ustvariti popolnoma novo, popolnoma tuje, navidezno celo sovražno okolje … Tu je študent popolnoma sam, postavljen v okolje, ki je popolnoma drugačno od njegove običajne izkušnje, ter izpostavljen bliskovitemu sosledju informacij v intenzivnem in vznemirljivem vzdušju.« Lahko bi torej rekli, da je Isaacsova Škatla znanja nekakšen predinternetni stroj, ki niha med umetnostjo in oblikovanjem ter izziva običajne načine širjenja informacij, predvsem pa tradicionalne koncepte izobraževanja.