Knjižnica barona Žige Zoisa: Središče razsvetljenske kulture na Slovenskem

Zoisovo poglobljeno in sistematično spremljanje sodobnih duhovnih tokov, udejstvovanje v razvoju naravoslovnih, tehniških, uporabnih, humanističnih in drugih ved tako na Kranjskem in v habsburški monarhiji kakor v celotni Evropi ter njegove razsvetljenske agende so pripomogli k temu, da je njegova ljubljanska palača postala središče učenosti in zbirališče deželne, pa tudi evropske znanstvene in kulturne srenje. Skupaj z literarnim salonom je bila tamkajšnja knjižnica, ki jo je Zois velikodušno odpiral tudi tedanjemu izobraženstvu, pravzaprav stičišče znanstvenega in kulturnega dogajanja na Kranjskem, baronova ključna vloga v kulturnem prerodu na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje pa je še dandanes splošno znana in zaznavna.

Na razstavi, s katero bomo zaznamovali dvestoletnico smrti Žige Zoisa, bo predstavljen izbor avtorjev in del iz baronove knjižnice, ki pričajo o njenem kozmopolitskem duhu, pa tudi avtorjev in del, ki odražajo razvoj znanosti in književnosti na Slovenskem, nemalokrat neposredno ali posredno odvisen prav od Zoisovih pobud in spodbud ter mentorstva in radodarne finančne podpore. Poudarek bo predvsem na tistih avtorjih, s katerimi je bil baron v osebnih oziroma korespondenčnih stikih.