Izziv #6: Kredibilnost medijev in njihovo nelagodje
Zaradi širjenja lažnih novic in spletnih eho soban, ki so posledica nebrzdanega delovanja algoritmov brez filtrov na družbenih omrežjih, ne moremo več razlikovati med dejstvi in izmišljotinami, zato je verodostojnost informacij, ki jih najdemo na spletu in drugje, pod velikim vprašajem. V časopisu Delo so iskali nove načine, s katerimi bi se lahko v tem oziru na novo vrnili k poslanstvu novinarstva in mu povrnili ugled v javnosti.
Internetni poslovni model kakovostnega novinarstva ne podpira. Zaradi nezanesljivega financiranja in vse manjšega bralstva resno novinarstvo, ki služi javnemu dobremu, vse bolj izgublja svoj glas. Izziv skupine je bil poiskati načine za izboljšanje stanja v medijski panogi, raziskati možnosti in predlagati rešitve za dejanske probleme, s katerimi se spopadajo medijske hiše.
Delo Lab: Vaše zgodbe so naša skupna zgodovina
Delo Lab je odprta sodelovalna raziskovalna platforma za gradnjo kolektivnega spomina, ki želi ustvarjati nove zgodbe, ponovno odkriti skupno zgodovino in se spet povezati s skupnostjo. V obdobju krize informacij, omejenega časa pozornosti in prevlade lažnih novic ostajajo skupnost in arhivi viri zanesljivih informacij. V Delovem laboratoriju se časopisni arhiv odpre skupnosti, povratne informacije uporabnikov pa se nato uporabijo za dopolnitev zbirk ter dodajanje novih zgodb in informacij. Bralci dobijo priložnost deliti svoje osebne zgodbe in si izmenjati poglede, ki so nato umeščeni v kontekst zgodbe celotne skupnosti.
Platforma Delo Lab nudi prostor različnim glasovom in je zasnovana kot platforma za dialog med različnimi skupinami in posamezniki, ki ustvarjajo novo kolektivno znanje.
Maxime Benvenuto (Nizozemska) je raziskovalec na področju oblikovanja in glavni kustos fundacije We Are. Študiral je na akademiji za oblikovanje v Eindhovnu, kjer se je specializiral za barvne študije. Ustanovil je studio, ki se ukvarja z raziskovalnimi in oblikovalskimi projekti, in se osredotoča na področja, povezana s politiko, demokracijo, pravom in novinarstvom.
http://maximebenvenuto.com
Petra Matić (Hrvaška) je diplomirala iz fonetike in skandinavistike, zdaj pa je na univerzi v Zagrebu magistrska študentka muzeologije in upravljanja dediščine. Je humanitarna terenska koordinatorka in menedžerka v kulturi. Trenutno kot arhivska pomočnica sodeluje pri projektih Media Museum (Muzej medijev) in Nikola Tesla – migrant.
https://www.linkedin.com/in/maticpetra/
Mateja Mlinarič (Slovenija) je diplomirala na Fakulteti za socialno delo, kjer trenutno zaključuje magistrski modul Socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola. Kot strokovna sodelavka je zaposlena na Gerontološkem društvu Slovenije ter kot programska vodja v Food Hubu Kucha.
https://www.linkedin.com/in/
José Tomás Pérez Valle (Čile) je član kolektiva Arcada Media, ki je bil ustanovljen leta 2010 v Santiagu. Kolektiv Arcada je arhitekturna praksa, ki načrtuje natečaje ter razvija publikacije in pretočne prenose. Arcada trenutno ureja knjigo intervjujev z izstopajočimi arhitekti in umetniki.
http://arcada.media/
Zuzanna Zgierska (Nizozemska) je študentka grafičnega oblikovanja na kraljevi akademiji lepih umetnosti v Haagu. Ima tudi diplomo iz industrijskega oblikovanja akademije za likovno umetnost Jana Matejka v Krakovu. Dela kot samostojna umetnica in oblikovalka, ukvarja pa se predvsem z izdelavo videov in instalacij ter ustvarjanjem performansov.
https://vimeo.com/suus9zgrxx
Projektni vodja:
Jurka Mihelin (Slovenija) je vizualna in storitvena oblikovalka. Na Univerzi v Ljubljani je diplomirala iz oblikovanja tekstilij in oblačil. Po petnajstih letih dela kot grafična oblikovalka je kot vodja projektov v slovenski ladjedelnici Seascape svojim veščinam dodala še uporabniško izkušnjo in uporabniški vmesnik ter storitveno oblikovanje.
www.jurka.si
Bureau d'études (v dobesednem prevodu Oblikovalski studio), ki ga sestavljata Léonore Bonaccini in Xavier Fourt, se že vse od svoje ustanovitve leta 2000 posveča kolektivnemu delu na področju umetnosti, teorije in raziskav, s posebnim poudarkom na kartografijah sodobnih političnih, družbenih in ekonomskih sistemov. Z odkrivanjem nevidnega ter kontekstualizacijo navidezno ločenih elementov znotraj večje celote te vizualizacije zanimanj in sodelovanj na novo določajo simbolnost nevidnega. Umetnika sta dejavna tudi na področju vzpostavljanja »prostorov družbenih eksperimentov« na podeželskih območjih, vodita revijo La Planete ter sta člana intermedijskega kolektiva umetnikov in biologov Aliens in Green.
Ali Žerdin se z novinarstvom ukvarja že dobra tri desetletja. Med letoma 1986 in 1989 je delal kot novinar in urednik na Radiu Študent, 17 let je bil novinar in urednik tednika Mladina, med letoma 2006 in 2009 je urejal Dnevnikovo prilogo Objektiv, leto dni je bil odgovorni urednik Dnevnika, od leta 2010 pa ureja Sobotno prilogo časopisa Delo. Leta 2012 je kot sociolog doktoriral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je avtor več knjig, raziskovalno se ukvarja z omrežji družbene elite, ljubiteljsko pa zbira stare časopise.
Časopis Delo je nastal leta 1959 z združitvijo Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice. Delo izhaja sedemkrat tedensko; nedeljska izdaja, Nedelo, je natisnjena že v soboto. Osrednje vodilo uredniške politike časnika Delo je verodostojnost. Njeno drugo vodilo pa je že od ustanovitve naprej odprtost v svet, kozmopolitskost. Čeprav je dopisniška mreža danes skrčena, ima Delo še vedno dopisnike v Berlinu, Bruslju, Beogradu, na Dunaju in v New Yorku, pa tudi specialistko, ki iz Evrope spremlja dogajanje na Kitajskem in v Aziji. Na ugled Dela je najbolj vplivala uredniška drža v drugi polovici šestdesetih let, ko se je v časopisu odražala liberalizacija slovenske družbe, ter v času osamosvajanja, ko je Delo izbralo slogan Samostojen časnik za samostojno Slovenijo. Med resnimi slovenskimi časniki ima Delo najvišjo naklado. Redna torkova priloga Ona je namenjena predvsem ženskam, petkova priloga Svet kapitala poslovni javnosti, Sobotna priloga pa je že od leta 1967 najpomembnejši slovenski mnenjski forum. Založnik časopisa Delo je družba Delo, d.o.o.
