Izziv # 4
Izziv # 6

Izziv #5: Povezovanje rastlin in ljudi

Botanični vrtovi so predvsem znanstvene ustanove, katerih glavna naloga je popisovati in ohranjati rastlinje v določeni državi. Poleg tega so tudi parki in prostori za izobraževanje.

Izziv skupine je bil knjižnico rastlin kot shrambo znanstvenega znanja v večji meri spremeniti v prostor učenja in ozaveščanja, zato so poskušali razširiti Index seminum – katalog semen, ki je nekakšna »Wikipedija rastlin«. Želeli so ga odpreti za javnost, ga narediti zanimivejšega in ga hkrati uporabiti kot učni pripomoček in pripomoček za ohranitev rastlin.


Šep-Šep-Šepet Iz Hri-Hri-Hribov: Kako razumeti odmev iz gozda?

Šep-Šep-Šepet Iz Hri-Hri-Hribov: se navezuje na pripovedovanje zgodb kot bistveno sestavino učenja. Z uvajanjem interaktivnih predmetov, zvokov in besed v botanični vrt želi obiskovalcem pomagati, da se senzorno in čustveno povežejo z okoljem, ki je osnovano na golih znanstvenih podatkih.

Med zbiranjem mehkih znanj se je skupina odpravila v Padovo, vasico na jugu Slovenije, kjer so v obliki nastopov, srečanj in izmenjav vzpostavili stik z lokalno skupnostjo, ki je neprecenljiv vir etnobotaničnega znanja.

Z združevanjem igrivosti, domišljije in humorja nabor predstavljenih predmetov in besed ponuja drugačno izkušnjo in razumevanje prostora kot zbirke zgodb, materialov, gibov, anekdot, odnosov, vonjev, spominov in prihodnosti.

Group - Povezovanje rastlin in ljudi

Kolektiv Krzak

Kolektiv poganjajo skupni napori in pretok idej sredi negotovosti, v kateri se je zaradi podnebne in okoljske krize znašla naša prihodnost. Že nekaj let vodi neprofitni skupnostni vrt in kulturni prostor v Varšavi na Poljskem, pri tem pa se osredotoča na strategije za prenos skrbi za okolje v umetnost in kulturo ter vsakdanjo prakso. Zavzema fizični prostor vrta in majhne hiše v soseski Osiedle Jazdów, zeleni enklavi v središču mesta, ki ponuja prostor za vključevanje, ustvarjanje skupnega in izmenjavo, ki poteka skozi aktivnosti v vrtu in okolici. Organizirali so že razstave, delavnice, razprave, koncerte, zbiranje sredstev in proteste ter v samozaložbi izdali ekozin KRZAK PAPIER, vse v sodelovanju z drugimi pobudami, umetniki in aktivisti ter z namenom, da bi okrepili sodelovanje z okoljskim gibanjem in razvili nove oblike kolektivne senzibilnosti.


Sodelujoče:

Eliza Chojnacka (Poljska) je socialna oblikovalka, ki se osredotoča na urbane dinamike. Pogosto uporablja kartiranje kot sredstvo za raziskavo urbanega prostora in vizualizacijo čutnega izkustva naše okolice.

Kamila Kantek (Poljska) je na School of Form v Poznanu študirala načrtovanje procesov, trenutno pa na Inštitutu Sandberg v Amsterdamu študira po programu The Commoners’ Society. Kot večdisciplinarna oblikovalka se ukvarja s projektom, ki izboljšano resničnost in virtualno resničnost združuje z okoljskimi opažanji.
http://kamilakantek.com

Olga Roszkowska (Poljska) je fotografinja in videastka. Trenutno končuje magistrski študij fotografije in družbe na kraljevi akademiji lepih umetnosti v Haagu. Je tudi članica kolektiva Krzak, ki skrb za okolje prenaša v umetnost in kulturo ter v vsakodnevno prakso.
http://www.krzakpapier.pl/

Pola Salicka (Poljska) je umetnica in oblikovalka ter končuje magistrski študij industrijskega oblikovanja na univerzi v Lundu. Pomaga pri koordinaciji skupnostnega vrta v Lundu. Leta 2017 je sodelovala pri BIO 25 – Daleč, tako blizu. Je tudi članica kolektiva Krzak.
http://www.krzakpapier.pl/

Gabriela Szalanska (Poljska) je industrijska oblikovalka. Najbolj jo zanimajo konceptualno in kritično oblikovanje.

Projektni vodja:
Simona Volaj Rakušček (Slovenija) je pravnica z dolgoletnimi izkušnjami v bančništvu, kot pravna svetovalka je tajnica na Arbitražnem sodišču za šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Je tudi častna generalna konzulka Kraljevine Tajske v Sloveniji in članica izvršnega odbora Slovenskega konzularnega zbora.

Futurefarmers
Futurefarmers

Futurefarmers (Kmetovalci prihodnosti) so skupina umetnikov, aktivistov, kmetovalcev in arhitektov, ki jih druži želja po oblikovanju modelov sodelovanja, s katerimi bi na novo opredelili kulturo našega bivanja. Umetnica in oblikovalka Amy Franceschini je doslej razstavljala že v muzeju Guggenheim, na bienalu Whitney in v muzeju MoMA v New Yorku, v Muzeju moderne umetnosti v San Franciscu, v Kanadskem centru za arhitekturo in na beneškem arhitekturnem bienalu 2014. Lode Vranken je arhitekt in filozof. Od leta 2005 poučuje na Inštitutu za napredno arhitekturo Katalonije v španski Barceloni.

Futurefarmers

Jože Bavcon in Blanka Ravnjak
Jože Bavcon in Blanka Ravnjak

Dr. Jože Bavcon je direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (od leta 1995). Ukvarja se z raziskovanjem slovenskega domorodnega rastlinstva in je avtor številnih monografij in člankov. Sodeloval je pri številnih projektih, med drugim pri gojenju ogroženih slovenskih rastlinskih vrst v nadomestnem habitatu in pri gojenju avtohtonih rastlin v nadomestnem habitatu. Leta 2015 je za svoj prispevek k ohranjanju rastlinskih vrst prejel mednarodno nagrado Marsh.

Mag. Blanka Ravnjak je od leta 2009 raziskovalka pri Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani in asistentka za botaniko. V letih 2010 in 2016 je organizirala srečanje konzorcija evropskih botaničnih vrtov, leta 2013 pa je vodila sodelovanje pri projektu milenijske semenske banke pod okriljem angleške ustanove Kew Gardens. Je avtorica različnih prispevkov o rastlinah, ki so bili objavljeni v številnih revijah, in soavtorica večih knjig o avtohtonih rastlinah. Trenutno sodeluje pri projektu Life NATURAVIVA, ki se ukvarja z zaščito biotske raznovrstnosti.

Ljubljanski botanični vrt je bil ustanovljen leta 1810, v času Ilirskih provinc, kot »Vrt domovinske flore« in hkrati oddelek pariške École Centrale ter je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji. Avtor njegove zasnove je njegov prvi direktor Franc Hladnik. Vrt od leta 1920 deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani. Od leta 1991 je zaščiten kot spomenik krajinske arhitekture. Glavne dejavnosti Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so raziskovanje, pedagoško-didaktično delo in širjenje hortikulturnega znanja. Med njegovimi pomembnimi nalogami je tudi gojenje in raziskovanje slovenskih endemičnih rastlinskih vrst. Botanični vrt se ukvarja tudi z gojenjem rastlin, ki so v Sloveniji naravno ogrožene ali pa so celo izumrle, ter služi kot testno območje za izvajanje eksperimentov z rastlinami, ki jih je treba gojiti dlje časa. Vrt vsako leto zbira semena za lastne potrebe in za izmenjavo z drugimi botaničnimi vrtovi. Ima semensko banko, ki si vsako leto izmenja seznam semen z 293 drugimi vrtovi.

Botanični vrt